ESTERA ALI PRAZNIK USOD

Esterina knjiga (מגילת אסתר) sodi v tretji del judovske Tanake in je ena od knjig Stare zaveze krščanske Biblije. Pripoveduje o zaroti proti Judom v času perzijskega kralja Ahasverja, najverjetneje v 5. stoletju pred našim štetjem.

Estera je bila judovska sirota, ki jo je posvojil stric Mordohej, kraljevi pisar, zaradi neverjetne lepote (videza in značaja) pa si jo je izbral za ženo kralj in se ni menil zanjeno poreklo. Ker se Mordohej, ki se kot Jud klanja samo bogu, nekoč ni želel pokloniti hudobnemu podkralju Hamanu, je ta ukazal pomoriti vse Jude v kraljestvu in zapleniti njihovo imetje. Dan pokola je določil z žrebom (s purom). Estera je na stričevo prigovarjanje tvegala svoje življenje, stopila pred kralja, zahtevala soočenje s Hamanom, kralju razkrila resnico in tako rešila sebe in svoje ljudstvo pred genocidom. Kralj je namesto Mordoheja dal obesiti Hamana.

Nekje drugje nekočmnogo kasneje neka druga Estera živi svoje srečno otroško življenje. Vsako leto z družino in s prijatelji praznuje tudi radostni purim, praznik veselja in svetlobe, poimenovan po nesrečnem žrebu. Ob branju zgodbe o kraljici Esteri tradicionalno ropota ob imenu hudobca in se spomni natisti zgodovinski trenutek zla, ki se ne sme več ponoviti.

Piše se leto 1944 v nekočcvetoči Dolnji Lendavi na robu Lendavskih goric …

V predstavi so uporabljene avtentične fotografije neznanih avtorjev s stalne razstave v Sinagogi Lendava, iz knjige Mirjane Gašpar in Beate Lazar Židje v Lendavi / A lendvai zsidózág in izosebnih arhivov.

Predstava je namenjena starejšim od 9 let.

Razvoj projekta je podprla vokalna inštitucija Carmina Slovenica.

Zasedba

.

Premiera

Petra Kavaš

Vitomir Vratarič

Sinagoga Lendava, 17. november 2018

Režiser

Avtorica koncepta in dramaturginja

Avtorica likovne podobe

Izdelovalec opreme

Tehnični vodja

Miha Golob

Mojca Redjko

Sabina Šinko

Milan Gal

Sabina Šinko/Milan Gal

Judovsko pesem Hayu Leilot (Orland -Zeira) na posnetku poje Rok Tkavc.

Estera-ali-praznik-usod-1